V eni sami noči sanjamo več različnih sanjskih vsebin. Sanje, ki jih sanjamo na začetku ali sredi noči, v glavnem »pozabimo«. Pogosteje se spomnimo zadnjih sanj, predvsem, če so zelo intenzivne. Če se zbudimo sami, brez budilke, so sanje toliko bolj »ohranjene«.

Zapis o sanjah ne obstaja zgolj v naših možganih, ampak v celem telesu. Celotnih sanj si ne moremo zapomniti, v spominu jih lahko le delno obnovimo. To pomeni, da iz sanjske zgodbe prikličemo v zavest le določene sanjske doživljaje, like in slike, ob tem pa nehote sanjam dodamo številne duševne vsebine, podobe, občutke, vzgibe ali asociacije.

Da bi sanje lahko lažje obnovili in si jih s tem zapomnili, se ob prebujanju ne premikajte, ne vstanite takoj in sproščeno vztrajajte v ležečem položaju. S tem boste omogočili, da se prehod iz sanjskega v budno stanje čim bolj sproščeno prelije, telo pa postopoma vključi vsakdanje počutje. Z zaprtimi očmi v mislih spontano brskajte po posameznih sanjskih utrinkih in zapolnite morebitne sanjske praznine. Tako boste lažje sestavljali sanjski scenarij ali celo priklicali vsebine, ki ste jih pozabili ali sanjali pred tem. Morda boste s takšno vajo navadili možgane »nočnega snemanja« in vedno pogosteje, povsem po naključju, sredi belega dne priklicali v spomin celo sanje, za katere niste niti vedeli, da so se »zgodile«.