Marsikdo trdi, da se sanj ne spomni ali celo, da sploh ne sanja. Vsi ljudje sanjamo, le da si sanj vsi ne zapomnimo ali se jih spomnimo le občasno. Krivdo za to lahko pripišemo bujenju z budilko, hitremu vstajanju ali pretirani obremenjenosti z vsakdanjimi skrbmi.  
Ne sanjamo zgolj z umom, temveč s celim telesom. Ko sanjamo, da se premikamo, se na dogajanje v sanjah odzovejo tudi mišice in sodelujejo v scenariju.  Mišični napetosti se pridružijo čustva in občutki, zato lahko v sanjah slišimo, se pogovarjamo, smejemo in jočemo, dotikamo…
Podzavest ima veliko sposobnost prilagajanja, s tem pa je usklajena tudi dolžina in vsebina sanj. Glede na starost, bolezen, stresne situacije, preizkušnje, spopadanje z novimi življenjskimi situacijami … vse to in še marsikaj vpliva na intenzivnost sanj in sanjske vsebine.