Ljudje smo barvita bitja, zato imamo do barv zelo oseben odnos. Določene barve so nam še posebej pri srcu,  druge nas pritegnejo le bežno. Marsikomu je vse življenje najljubša ena sama barva, drugim je všeč zdaj ta in zdaj ona. Ko barve vnašamo v svoje življenje, pogosto izbiramo barvne odtenke glede na naše počutje, čustva in razpoloženje, osnovne barve,  ki nas še posebej privlačijo, pa so tesno povezane z našo naravno obarvanostjo - z barvo naših las, oči in polti. Te barve niso naključne.  Osnovno barvno shemo vsakega človeka namreč dololoča genska osnova, zato se nagonsko odločamo za take barve, ki so v skladu z barvo naše energije. Strokovnjaki trdijo, da to ne velja samo pri izbiri barv za oblačila, opreme doma  ali delovnega okolja, temveč tudi za našega jeklenega konjička. Tudi študije avtomobilskih hiš so pokazale, da se skoraj polovica ljudi pri nakupu novega avtomobila raje odpove izbrani znamki, kot želeni barvi.

Barve, ki nas obdajajo, napajajo naše čute in nam s svojim barvnim valovanjem posredujejo informacije,  na katere se aktivno ali pasivno odzivamo. Brez dvoma so oči najpomembnejše čutilo, s katerimi jih zaznavamo, vendar četudi zamižimo, svetlobna energija, sestavljena iz spektra elektromagnetnega valovanja različnih valovnih dolžin in specifičnih frekvenc, prodira v naše telo skozi kožo ter vpliva na naše telesno in duševno počutje.  Tako kot barve vidimo, vsrkavamo in čutimo, tako jih tudi uporabljamo oziroma se barvno izražamo in sami sebe manifestiramo.  Nekatere barve so vesele in spodbudne, zato nas poživljajo in spodbujajo delovanje možganov, druge, bolj otožne pa nas pomirjajo in sproščajo,  vendar če niso v sozvočju z lastnikom avtomobila, porušijo njegovo energijsko ravnovesje in tak voznik se v svojem štirikolesniku ne počuti dobro. Ponavadi se tega vpliva barvne energije zave šele  takrat, ko se odloči za spremembo ali slučajno sede v drug avtomobil v ustreznejši barvi, saj ga vozi veliko bolj sproščeno in samozavestno, kot svojega.

Govorico barv poznajo v vseh kulturah na vseh koncih sveta, vsi pa kdaj uporabimo tudi kakšno izmed fraz, kot so: »biti rdeč od jeze«, »modro se držati« ali »pozeleneti od zavisti«, ne da bi sploh razmišljali, kakšen pomen se pravzaprav skriva za posameznimi besedami. Moderna psihologija danes bolj kot kdaj prej barvo avtomobila povezuje z značajem ljudi,  tako da barva jeklenega konjička morda pove o svojem lastniku več, kot si mislimo. Barve avtomobilov, ki nas najbolj privlačijo, ne učinkujejo samo na naše telo, temveč tudi na naša čustva, razpoloženje in umske sposobnosti. Povezane so z našimi vrlinami in slabostmi, te pa odsevajo vire, iz katerih črpamo, dojemamo svet in izkušnje, pogojene s tem ter nakazujejo, s katerimi izzivi se lahko soočimo in s katerimi se moramo spoprijemati zaradi svojih pomanjkljivosti.

Po ugotovitvah raziskovalcev, ki analizirajo prometne nesreče, se je najmanj varno voziti v avtomobilu črne, temne zemeljske in zelene barve, najbolj varno pa v avtomobilu umirjenih barv, predvsem kremnih, sivih ali srebrnih odtenkov. Poleg starosti, spola, izobrazbe, socialno-ekonomskega položaja in etične pripadnosti voznikov, ter morebitne prisotnosti alkohola ali drog v krvi, so nalize upoštevale, da vozniki izbirajo barve glede na svoje značajske lastnosti, niso pa tudi zanemarile kombinacijo svetle barve in visoke odbojnosti svetlobe v naravi, niti nezavednih reakcij in asociacij, ki jih lahko posamezne barve sprožijo. Ti psihološki učinki nastanejo iz izkušenj, ki smo jih ponotranjili, ker pa lahko vsaki barvi pripišemo tudi poseben občutek, je barv manj, kot imamo občutkov. Tako kot so na primer  jeza, agresivnost, razdražljivost, nepotrpežljivost in vsi  občutki, ki poženejo kri po žilah, povezani z rdečo barvo, nas ista barva preplavlja z energijo, toploto in življenjsko močjo, ki premaga malodušje in negativne misli. To pa pomeni, da lahko barva, ki bi jo enemu vozniku odsvetovali, ker ga vznemirja, drugega na cesti motivira in pomirja.  

Delno se odgovor skriva že v zgoraj omenjeni raziskavi prometnih nesreč, po analogiji, da ljudje izbiramo barvo svojih jeklenih konjičkov glede na značajske lastnosti, pa srebrne avtomobile vozijo zreli, umirjeni, praktični in razumni ljudje, ki so na cesti izjemno samozavestni in previdni. Za razliko od njih, lastniki rumenih avtomobilov veljajo za bolj mladostne, polne življenja, optimizma in želje po raziskovanju. Čeprav  vse, kar je rumeno, povezujemo s toplino in ugodjem, rumena barva ustvarja v mišicah energijo, zato imajo »rumeni« vozniki zelo težko nogo in radi hitro vozijo. Ljudje, ki so zelo razdražljivi, bi se morali rumene barve izogibati in morda je prav iz tega razloga na cesti več rumenih opozorilnih znakov, kot avtomobilov.