Ste opazili, da v dolečenem času dneva postanete utrujeni in zaspani, že dve uri kasneje pa ste spet polni poleta in dobro razpoloženi? Ne gre za naključje, saj imamo ljudje vgrajeno »notranjo uro«, ki določa čas naših aktivnosti.

Bioritemske cikluse je opazil že znameniti antični zdravnik Hipokrat, ki še danes velja za praočeta bioritmike. Ugotovil je, da bioritem vpliva na človekovo razpoloženje, ustvarjanost, počutje in zdravje, ter svojim pacientom že takrat svetoval, naj bodo v času zdravljenja pozorni na svoje pozitivne in negativne dneve. Sčasoma so raziskovalci začeli spoznavati človekove letne, tedenske in dnevne cikluse, ter poskušali prodreti v skrivnost jutranjih in dnevnih značajev ljudi. Danes, ko se človek neprestano ukvarja sam s seboj in s svojo okolico, in ko so znane vsaj nekatere zakonitosti bioritma, mnogi ljudje po svetu po njem uravnavajo svoje življenje. Dobri rezultati raziskav so se pokazali pri športnikih, Švicarski zdravniki pa so bili sploh prvi, ki so sporne dneve vnesli na urnik operacijskih posegov in jih še danes redno upoštevajo. Letalske in druge velike družbe redno preverjajo stanje svojih zaposlenih, Zueriška družba za mestni prevoz je za 50% zmanjšala število nesreč, ko je začela upoštevati kritične dneve svojih uslužbencev, še večji uspeh pa je dosegla japonska družba Ohmi, ki je opremila svoje voznike taksijev in avtobusov s posebnimi karticami, ki označujejo rizične dneve.
Teorija o bioritmu
Teorija o bioritmu trdi, da se človekove sposobnosti spreminjajo in jih je mogoče v naprej predvideti. Začnejo se ob rojstvu in se vse življenje ritmično ponavljajo v enakomernih zaporedjih. Matematično gledano je torej bioritem funkcija časa, ki ga je

mogočeizraziti v procentih in narisati v grafikonu. Z vnešenim datumom rojstva lahko ugotovimo, kako krivulje padajo ali rastejo, in v kakšni fazi se v določenem trenutku nahajamo. Kritični dnevi so takrat, ko ciklus prehaja iz negativne v pozitivno fazo ali obratno, saj gre za obdobje, ko organizem prenaša velike spremembe. Ljudje preživimo 20% svojega časa v takšnem obdobju, ki lahko traja tudi do 48 ur, zato se v teh dneh se ne bi smeli izpostavljati večjim naporom ali tveganjem. Ko je krivulja nad osnovno linijo, govorimo o pozitivni fazi, v kateri se energija in sposobnosti dvigajo, ko pa je pod osnovno linijo, govorimo o negativni fazi, v kateri energija in naše sposobnosti padajo.  Princip teh sprememb se imenuje bioritem.
Trije najbolj znanji ciklusi
Poznavanje bioritma ne sodi med čudežne palice, s katero bi lahko zamahnili in rešili svoje težave, saj smo ljudje preveč zapletena bitja, da bi nekaj krivulj odločalo o našem življenju. Pa vendar lahko pomeni zanimiv pripomoček, ki nas opozarja na dobre in slabe dneve, zato so strokovnjaki izoblikovali tri najpomembnejše cikluse, ki jih je vredno upoštevati. Telesni ali fizični ciklus, ki traja 23 dni, vpliva na našo vitalnost, energičnost, moč in odpornost proti boleznim. V kritičnih dneh se počutimo fizično izčrpani, potrebujemo več počitka, za večja fizična dela nismo sposobni, pašejo pa nam mirnejše aktivnosti. Zato se v tem obdobju izogibajmo tistim nevarnim in fizično zahtevnim opravilom, pri katerih je večja možnost poškodb, saj sta koordinacija in fizična sposobnost omejeni. Čustveni ali emocionalni ciklus, ki traja 28 dni, vpliva na naš značaj, ustvarjalnost, intuicijo in zaznavanje okolice. Vrh krivulje kaže na obdobje čustvene stabilnosti in optimizma, prehajanje skozi središče in padanje krivulje, pa predstavlja obdobje čustvene krize. Takrat naše razpoloženje niha,  neodločni smo, pesimistični, čustveno nezainteresirani ali pa se celo  ujezimo zaradi vsake malenkosti. Duhovni ali intelektualni ciklus, ki traja 33 dni, vpliva na naše umske sposobnosti, logično razmišljanje, spomin in učenje. V »dobrih« dneh, ko smo na višku umskega poteciala, smo sposobni hitre presoje, koncentracije in natančnosti, v kritičnih dneh pa se je bolje izogniti pomembnim načrtom in odločitvam, saj je naša analitična sposobnost precej zmanjšana.

Enodnevni bioritem
Bioritem v prevodu pomeni ritem življenja, ta pa pri vsakem človeku deluje drugače. Res je, da teh sprememb ne čutimo vsi zelo ekstremno, pri nekaterih ljudeh pa dnevni bioritem pretirano prevzame kontrolo nad vsakdanjim življenjem. Znano je, da jutranji tipi gredo »spat že s kurami«, zjutraj pa njihov ritem pospešeno deluje, zgodaj vstanejo, so dobre volje in sposobni za vsako aktivnost. »Nočne ptice«, ki so proti večeru ali celo ponoči najbolj ustvarjalne, zjutraj rade poležijo, človek pa se dolgo prebuja in je videti nezainteresiran, zato pa je toliko bolj deležen mnogih pripomb na delovnem mestu. Tudi v medsebojnih odnosih nepokritost dnevnega ritma povzroča veliko težav, v mnogih primerih lahko celo ogrozi skupno življenje s partnerjem, če ta ne razume nasprotnih potreb.