Počitnic je nepreklicno konec, in še preden smo se pošteno
obrnili, že je na vratih jesen, ki navdušeno
maha s paleto svojih najlepših barv in nas
vabi v svoje okrilje. Namesto, da bi se je
veselili in jo občudovali v vsej svoji
lepoti, smo se zavlekli v stare navade in
pozabili še na tiste zadnje obljube, ki smo
si jih dali lansko jesen. Pa tako sveto smo
si obljubili, da bo letos vse drugače in ne
bomo več mirno gledali, kdaj nas bo jesenska
utrujenost zagrabila v svoje kremplje in
brez energije položila v mrzlo zimo. Vsak
človek je izjemen energijski sistem, a ko
nam zmanjka moči in izgubimo notranje
ravnovesje, si z lastnimi energijami ne
moremo pomagati.
Če vam je že zmanjkalo idej, kam bi se sploh
dpravili, da bi si jih pravočasno zagotovili
in se sprostili, vas vabim na eno izmed
ezoteričnih poti.
Energetske točke V Sloveniji je kar nekaj znanih poti in krajev z
energetskimi točkami, kjer nas narava bogato
obdari. Zadrževanje na takšnih mestih na
človeka deluje pomirjujoče in blagodejno,
saj stimulirajo akupunkturne točke in
mehčajo meridiane, telo prečistijo v globine
in
obnovijo življenjsko energijo. Močne
zdravilne energije nekateri začutijo kot
mravljinčenje, zbadanje po telesu ali
spremembo temperature, in čeprav se po
takšnih pohodih ali aktivnostih še nekaj dni
počutimo sveži in polni energije, nekaj previdnosti kljub vsemu ne škodi. Poznavalci namreč
pravijo, da je zadrževanje na energetskih
točkah časovno omejeno in odvisno od težav,
ki jih človek ima, med posameznimi obiski pa
mora preteči vsaj pet dni, sicer so lahko
reakcije premočne in obremenjujoče.
Tunjice pri Kamniku, Razkrižje in Bukovniško
jezero, je le nekaj od možnosti, kjer se je
vredno ustaviti. Ti kraji so sicer danes že
množično obiskani, a kogar ne moti čakanje
na svoj trenutek in drenjanje v množici, bo
v vsakem primeru deležen čudežnih in
blagodejnih moči narave.
Novine nad Šentiljem
Nekaj povsem drugega pa nam ponuja košček
neokrnjene narave, kjer se mir priklanja
tišini, kjer se oko ne naveliča igre
svetlobe in senc, ki jih tkejo sončni
žarki, ko posijejo skozi krošnjo dreves,
gozd pa te blagohotno sprejme v svoj mehki
objem.
Občina Šentilj, ki je le dobrih petnajst
kilometrov oddaljena od Maribora, je najbolj
znana po mejnem prehodu z Avstrijo in
tovarni Paloma v Sladkem vrhu, bolj malo
ljudi pa bi znalo povedati, da tukaj poteka
Keltska pot. Začne se v Šentilju, mi pa se
odpravimo do zaselka Novine, kjer so našli
ostanke keltske naselbine – gradišča in
gomile.
Pot se vije po strmem in z državno mejo
razpolovljenem grebenu skozi gozd, ki ga
domačini imenujejo Bold. Sredi globoke
tišine, prekrasnih in bujnih dreves, nas
pričaka posebno darilo narave.
Večno utrujena noga bo tukaj našla svoje
zadoščenje, saj že mehka zemlja, po kateri
se sprehodimo, pripomore, da pozabimo na
vsakdanje skrbi. Človeka prevzame lepota narave, dotik z zgodovino in
nekakšna nostalgična naveza s preteklostjo,
pa daje občutek, da pot do tega kraja ni
bila samoumevna. Zdi se, da si jo že dolgo
iskal, da bi se približal samemu sebi, se
predal in se skupaj z naravo zlil v eno. Ima
te, da bi se ustavil ob vsakem drevesu
posebej, se ga dotaknil, začutil njegov
utrip in skupaj z njim sproščeno zadihal.
Ne gre za slučajnost, kajti keltski greben
je mesto, kjer se srečamo z močnimi
zemeljskimi in kozmičnimi energijami
Energijska mesta, ki zdravijo, očiščujejo in
pripomorejo k duhovni rasti, so še posebej
označena, tako da se lahko ob vsakem, ki nam
ustreza, ustavimo in napojimo svoje telo z
zdravilnimi energijami.