|
Kaj je pravzaprav sreča?
Stara zgodba pripoveduje o ljudeh, ki niso poznali
zakonov, ne ljubezni in ne sočutja. Bili so nasilni
in nenehno v sporu, zato je modri starešina sklical
razumne ljudi, da bi se s skupnimi močmi rešili
nasilnežev. Po dolgem razpravljanju so sklenili, da
bodo odvzeli skrivnost uspeha in sreče vsem, ki jo
zlorabljajo.
Toda kam naj to skrivnost skrijejo? Nekateri so
rekli, naj jo zakopljejo globoko v zemljo, drugi so
namignili, naj jo odnesejo na najvišjo goro, tretji
pa so predlagali, naj jo potopijo v globino oceana.
Ker se niso mogli zediniti, je starešina odločil:
»Skrijmo skrinost v ljudi same.«
Do današnjih dni ljudje mrzlično iščemo srečo. Le
malo jih najde ta skriti kraj, ki je v nas samih.
|
|
Trkanje
Ko sreča potrka na vrata našega življenja,
ji vedno na široko odprimo.
Nikdar se ne pregovarjajmo z njo,
da ni prišla ob pravem času,
da je potrkala pretiho...
Zato, da bo drugič prišla še raje;
zato, da nas drugič ne bi obšla.
Dvojna sreča
Sreča ni seštevek ugodnih trenutkov ali užitkov,
saj zanje velja, da več kot jih imamo,
več jih želimo imeti in manj smo srečni.
Tudi če si ne moremo vsega privoščiti,
ni nujno, da se počutimo prikrajšane.
Poskusimo doživeti srečo v dajanju,
saj je to dvojna sreča.
S tem, ko osrečujemo druge,
smo srečni tudi sami.
Privoščimo si torej čimveč te sreče,
ki jo ustvarjamo sami.
Simfonija
Sreča je kot notni zapis simfonije:
ko zaigramo eno samo noto,
podoživimo eno majhno srečo,
in ni to nič posebnega.
Pravi zven in veljavo zadobijo šele,
ko v nizu zadonijo...
(Zvone Modrej) |
|
Iskanje sreče
Ko se upehamo iskati svojo srečo tam,
kjer smo mislili, da jo bomo našli,
ko ugotovimo, da nas ni osrečila tista sreča,
za katero smo mislili, da je prava,
pomislimo na to, da ni za nas nobene sreče več.
Pa ni tako.
Le sreča se je spremenila.
Da jo bomo prepoznali,
mora čas spremeniti merilo,
s katerim bomo poslej merili življenje. |
