Spanec

Se ponoči zbujate in ne morete spati? Bolščite v strop, štejete ovce in premlevate dogodke prejšnjega dne?  Se zbujate s krči v nogah ali drugih delih telesa? Imate pogosto moreče sanje? Se zjutraj zbudite utrujeni in neprespani? Ste čez dan brez pravega razloga razdražljivi in depresivni? Pogosto izgubljate koncentracijo in spomin?
Če ste na vsaj tri od naštetih vprašanj odgovorili pritrdilno, je čas, da spremenite svoje spalne navade.

Spanje

Spanje je pomembna fiziološka potreba organizma, ki zagotavlja zdravo življenje in pravilno delovanje organov, količina spanca pa tudi vpliva na naše razpoloženje, ustvarjalnost in fizično aktivnost.
Strokovnjaki priporočajo šest do osem ur spanja na dan. Spanje, krajše od pet ur, je za telo škodljivo, slabi organizem in imunski sistem, presnova in hormoni ne delujejo pravilno, poveča se telesna teža, celice se ne obnavljajo, koža pa postane ohlapna in se izsuši. Nenaspani ljudje težko nadzorujejo svoja čustva in težko delajo, so razdražljivi in čemerni, zbegani in agresivni, izgubljajo spomin in koncentracijo.
Skoraj vsak drugi človek ima težave s spanjem. Vzrok so lahko bolezen ali razne kronične in akutne bolečine, pa tudi sodoben življenjski tempo ter družinske in finančne skrbi. Zvečer premišljujemo o raznih stresnih situacijah, spremlja nas tesnoba in strah, ponoči se zbujamo in težko zaspimo, zjutraj pa smo utrujeni, neprespani in depresivni. Če prepoznamo vzroke za slabo spanje, lahko tudi kaj spremenimo.
Spalnica - oaza miru
Ker preživimo v postelji tretjino svojega življenja, je pomembno, kakšen je prostor, v katerem spimo. Zanj izberimo prijeten in in miren del stanovanja, zaščiten pred hrupom in neprijetnimi vonjavami iz okolice. Prostora tudi ne čistimo s čistili, ki dražijo vonj, v njem naj ne bo  lončnic ali drugega cvetja, ki so dodatni porabniki kisika. Pred spanjem prostor prezračimo, poskrbimo za primerno temperaturo in vlažnost zraka. Spalnica naj bo prijetnih pastelnih barv, ki pomirjajo in neosvetljena, saj svetloba naznanja telesu, kdaj je čas za bujenje. Pretok energije ovira vsaka navlaka, zato naj bo spalnica prostorna, ne pa polna pohištva, skladišče oblačil in drugih odvečnih predmetov. Tudi telefon, televizor, delovni kotiček z računalnikom ali težke knjižnice police ne sodijo tja. Prostor ne sme biti pretopel, ker pa se telo med spanjem ohladi, naj bo spalno oblačilo toplo. Spanec še izboljšamo, če obujemo mehke in tople nogavice. Odeja naj bo topla, če pa se ponoči pregrejemo, si pripravimo tanjšo.
Za dober spanec potrebujemo primerno ležišče, ki telo razbremeni. Če je mogoče, naj bo postelja tik ob steni,  od koder imamo dober pregled nad okni in vrati. Na takšnem mestu se ne izognemo samo prepihu, ampak si tudi zagotovimo občutek varnosti, pogoj za mirno spanje.
Tudi priprava na spanje je pomembna. Vsaj pol ure pred spanjem se skušajmo izogniti misli na svoje težave, omislimo si obred za sprostitev, s katerim bomo lažje potonili v spanec. Bodimo prijazni do sebe, pohvalimo se za vse, kar smo čez dan storili, privoščimo si nežno glasbo, berimo najljubšo knjigo, sprostimo se z dihalnimi vajami ali s prijetno masažo.
Spalne navade
Dobre spalne navade niso le osnova za zdravo in sproščeno počutje, ampak nas napolnijo z energijo.  Hrana z več maščobami spodbuja delovanje možganskih celic, telo pa še dolgo presnavlja, zato pred spanjem ne užijmo težkih in obilnih obrokov. Kofein in nikotin pogosto preprečita spanec, zato se po večerji izogibajmo alkoholnih pijač, kokakole ali kave, in ne jejmo čokolade. Tudi sadje z veliko vsebnostjo vitamina C povečuje budnost, zato se mu zvečer odrecimo, raje pojejmo žličko domačega medu, si natočimo kozarec toplega mleka ali  skodelico metinega čaja, ki nas zaziblje v prijeten sen. Tudi čaj z dodatkom šentjanževke in baldrijanovih kapljic pomirja živce in uspava.
Ura rekreacije, delo na vrtu, hitra hoja ali kolesarjenje so korisni za zdravje, vendar so za zvečer primernejši krajši sprehodi na svežem zraku. Navadimo se, da se v posteljo odpravimo vedno ob isti uri, pa tudi vstajajmo vedno ob istem času. Če nismo dovolj utrujeni, in ne moremo zaspati, se k spanju ne silimo. Vstanimo, odidimo v drugi prostor, sedimo in ne prižgimo luči. Lahko tudi kaj postorimo, kar nas uspava, dokler ne začutimo, da naše veke postajajo težje.
Popoldanski dremež in jutranje poležavanje  razdrobita nočno spanje in zmedeta biološko uro. Če se kljub vsemu odločimo za spanec preko dneva, naj ne traja več kot pol ure. Če spimo več in pademo v globok spanec, bomo še bolj utrujeni, zvečer pa bomo težje zaspali.
Topla kopel dve uri pred spanjem  pomirja, če pa si želimo le nekoliko sprostiti mišice in zmanjšati napetost pred spanjem, bo primernejše prhanje s toplo vodo.