|
Zakaj sanjamo
Izkušnja kot vsaka druga – Zavest deluje skoraj enako kakor v budnem
stanju – Vpliv vsakodnevnih dogodkov
Veliko ljudi se sprašuje, zakaj med spanjem sanjamo.
Odgovora še nekaj časa verjetno ne bo. Velik napredek pa so nova
spoznanja na tem področju. Michael Schredl, ki svoje delo posveča
raziskavam sanj, je prepričan, da so izkušnja, kakor vsaka druga. |
 |
Zavest med spanjem oziroma sanjanjem deluje skoraj enako
kot v budnem stanju. To potrjujejo izkušnje
vsakega izmed nas, ki se ob prebujanju zaveda
tudi čustvenega doživljanja. Srečne ali
nesrečne, fantazijske, nemogoče in
neuresničljive, smiselne in nelogične sanje
spremljajo občutki, ki nastajajo popolnoma enako
kakor podnevi. To pomeni, da prav tako, kakor se
učimo iz svojih dnevnih izkušenj, tudi nočni
dogodki v sanjah puščajo posledice. Sanje nam
omogočajo, da zbiramo izkušnje in si tako
bogatimo življenje. |
|
|
V preteklosti je nekaj podobnega zapisalo že kar nekaj
strokovnjakov. Denimo Novalis je trdil, da nas sanje
izobražujejo, medtem ko je bil Friedrich Hebbel
prepričan, da človeka usmerjajo k določenim dejanjem. |
|
Večina sanj je povezanih z vsakodnevnimi izkušnjami in
dogodki. Včasih pa se v nočnih podobah povežeta
zelo daljna preteklost in sedanjost. Mnogi se
srečujejo s podobo sebe kot otroka in se
prepoznajo kot osebnost, ki je navkljub vsem
metamorfozam staranja ohranila prvobitnost. Prav
to omogoča, da se iz vsebine sanj nekaj naučimo.
Pomembne stvari lahko spet prikličemo v zavest.
V sanjah zelo radi oživijo strahovi, ki jih čez
dan potiskamo v ozadje. Neredko ponoči oživijo
podobe in želje, ki so zatrte v partnerskem
odnosu. |
 |
|
|
Z razlago sanj se spopadajo biološki psihologi in
psihoanalitiki. Prvi so svoje temelje postavili leta
1953, ko so spoznali fazo spanja REM. Naglo premikanje
očesnih zrkel, ki jih nadzoruje možganska skorja, je
tesno povezano s sanjami, trdijo biologi. To je predel
možganov, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju dihanja
in telesne temperature, malo pa je povezan s psiho in
zavestjo. Zato je ameriški raziskovalec Allan Hobsonon
sklepal, da so sanje naključen rezultat delovanja
različnih živcev. |
 |
Danes vemo, da ljudje ne sanjajo samo v fazi
spanja REM, torej to ni psihološka podlaga za
sanjanje. REM je lahko le mehanizem, ki sproži
val dogodkov, a marsikdo sanja tudi brez te
spodbude, je v strokovni reviji Psihologija
danes zapisal angleški nevrolog Marc Solms.
Njegove raziskave potrjujejo domneve, da sanje
niso rezultat primitivnih predelov možganov,
ampak visoko specializiranih, tistih, ki
odločajo o motivih, čustvih, spominu in
senzornih izkušnjah. Psihološko razumevanje sanj
obenem pomeni, da razlike med sanjami moških in
žensk nimajo nobene biološke podlage.
|
|
|
DPA,
Delo |
|
|
|
Nazaj |
